V današnjem svetu se srečujemo z mnogimi izzivi in ovirami na področju zdravja ljudi. Eden največjih izzivov in hkrati tudi eden najbolj srce parajočih je zagotovo Alzheimerjeva bolezen. Posameznik razmeroma počasi a neusmiljeno izgublja stik sam s sabo, njegovi spomini postajajo vse bolj zamegljeni, v končnih fazah bolezni pa ni več zmožen samostojnega življenja in ne zmore samostojno opravljati niti najosnovnejših vsakodnevnih opravil (prehranjevanje, umivanje…).
Vzroki za nastanek Alzheimerjeve bolezni še vedno niso popolnoma razjasnjeni. Znanstveniki s področja medicine menijo, da gre za kombinacijo genetskih, okoljskih in življenjskih dejavnikov.
Običajno se bolezen pojavi v zrelejših letih oziroma pri starejših ljudeh, a to vsekakor ni pravilo – zbolijo lahko (sicer redko) tudi mladi odrasli (stari manj kot 30 let).
Znaki
Prvi znaki se pojavljajo postopoma in so pogosto spregledani. Pojavljajo se težave s spominom, zmedenost, težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog, spremembe v vedenju in razpoloženju. Te težave se stopnjujejo in vodijo (običajno v daljšem časovnem obdobju) v izgubo sposobnosti komuniciranja in gibanja.
Posledice
Posledice te neizprosne bolezni prizadenejo ne le posameznika, temveč tudi njegove svojce in znance. Bolniki se počutijo zmedeni, tesnobni, prestrašeni, bližnji pa se pogosto počutijo nemočne. Skrb za bolnika z Alzheimerjevo boleznijo je izjemno čustveno naporna, predvsem za svojce – pogosti so občutki žalosti, celo jeze, saj se njihov ljubljeni oddaljuje od njih, jih ne prepozna.
Bolezen pušča posledice tudi na fizičnem nivoju, saj v napredovani obliki pride do težav pri gibanju in prehranjevanju, kar zahteva dodatno nego.
Vloga osebnega asistenta
Njegova vloga je večplastna. Poleg fizične pomoči pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje, hranjenje in higiena, osebni asistent ponuja tudi čustveno podporo in razumevanje. Biti tam za bolnika, poslušati njegove zgodbe, ustvarjati varno in ljubeče okolje je ključnega pomena za ohranjanje dostojanstva in samospoštovanja.
Poleg tega lahko osebni asistent pomaga pri organizaciji zdravstvene oskrbe, nadzira jemanje zdravil in spremlja simptome. Njegova prisotnost lahko predstavlja most med bolnikom, družino in zunanjim svetom, omogoča ohranjanje socialnih stikov in sodelovanje v dejavnostih, pri katerih uporabnik potrebuje pomoč.
