Senzorne ovire – slepota in naglušnost

Senzorne ovire se nanašajo na omejitve ali izgubo enega ali več osnovnih čutov – vid, sluh, dotik, vonj in okus. Te ovire lahko pomembno vplivajo na način, kako ljudje zaznavajo okolico in komunicirajo z družbo. V nadaljevanju se bomo posvetili in spoznali dve vrsti – slepoto oziroma slabovidnost in naglušnost oziroma popolno izgubo sluha.

Naglušnost

Naglušnost, izguba sluha, je pomembna senzorna ovira, ki vpliva na način, kako ljudje dojemajo in komunicirajo z okolico. Razumevanje naglušnosti, njenih vzrokov, izzivov in prilagoditev je ključno za spodbujanje enakopravnosti in zagotavljanje ustrezne podpore.

Naglušnost je lahko prirojena ali pa pridobljena v kasnejših življenjskih obdobjih. Najpogostejši vzroki zanjo so:

1. Genetski dejavniki: Naglušnost se lahko prenaša iz generacije v generacijo.
2. Poškodbe ušesa: Na primer, poškodbe zaradi močnega hrupa ali poškodbe bobniča.
3. Staranje: S starostjo se lahko slušni sistem obrabi, kar povzroči starostno naglušnost.
4. Bolezni: Nekatere bolezni lahko poškodujejo slušni sistem (menengitis).

Naglušnost se lahko pojavlja v različnih stopnjah, od blage do popolne. Posamezniki z naglušnostjo se lahko soočajo s težavami pri slišanju govorjenja, glasbe, zvokov v okolici in komunikaciji z drugimi.

Naglušnost ni ovira, ki bi jo bilo mogoče premagati, vendar obstaja veliko prilagoditev in podpornih ukrepov, ki lahko izboljšajo kakovost življenja naglušnih posameznikov:

1. Slušni aparati in vsadki: Moderni slušni aparati in vsadki za izboljšanje sluha omogočajo veliko boljšo komunikacijo.
2. Tolmači za znakovni jezik: Zagotavljajo tolmača za znakovni jezik za lažjo komunikacijo v družbenih situacijah.
3. Podpora skupnosti: Povezovanje z drugimi naglušnimi posamezniki in skupinami lahko pomaga zmanjšati občutek osamljenosti in izoliranosti.
4. Izobraževanje in ozaveščanje: Spodbujanje izobraževanja o naglušnosti lahko prispeva k boljšemu razumevanju in sprejetju te senzorne ovire.

Slepota

Slepota, izguba vida, je senzorna ovira, ki močno vpliva na način, kako ljudje zaznavajo svet okoli sebe in se z njim spopadajo. Razumevanje slepote, njenih vzrokov, izzivov in prilagoditev je ključno za ustvarjanje inkluzivne družbe, kjer so vsi posamezniki enakovredno vključeni v vse spore družbenega življenja.

Slepota je lahko prirojena ali pridobljena v kasnejšem življenju. Glavni vzroki za nastop slabovidnosti ali popolne izgube vida so:

1. Genetski dejavniki: Nekatere oblike slepote so posledica genetskih mutacij.
2. Očesne bolezni: Okužbe, degenerativne bolezni, kot je glavkom, ali poškodbe očesa lahko povzročijo slepoto.
3. Poškodbe možganov: Poškodbe možganov lahko vplivajo na vidni center možganov in povzročijo slepoto.
4. Starost: Starostna degeneracija mrežnice (makularna degeneracija) je pogost vzrok za slepoto pri starejših ljudeh.

Slepota se lahko pojavi v različnih stopnjah, od popolne slepote (ni zaznave svetlobe) do delne slepote (omejena zaznava svetlobe ali svetlobne senzacije).

Tako kot naglušnost tudi slepota velja za oviro, ki jo ni moč popolnoma premagati. A kljub temu obstajajo različni načini in pripomočki, ki lahko osebam z okvarami vida bistveno izboljšajo kakovost življenja – mednje spadajo:

1. Pripomočki: Uporaba pripomočkov, kot so bele palice, službeni psi in braillovi pripomočki, olajšajo gibanje in komunikacijo.
2. Tehnologija: Težnja k razvoju tehnoloških pripomočkov, kot so bralniki zaslona in govorne naprave, omogoča slepim ljudem večjo neodvisnost.
3. Izobraževanje: Ustrezno izobraževanje in usposabljanje lahko pomagata slepim posameznikom pridobiti znanje in spretnosti za vključitev v družbo in delovno okolje.
4. Podpora Skupnosti: Organizacije in skupine slepih posameznikov zagotavljajo podporo, izmenjavo izkušenj in socialno povezovanje.

Osebna asistenca in naglušnost oziroma slepota

Osebni asistenti izboljšajo kakovost življenja vsem posameznikom z najrazličnejšimi ovirami – nepogrešljivi so tudi kot pomoč pri osebah s težavami s sluhom oziroma vidom.

Osebni asistent lahko pripore k izboljšanju kakovosti življenja slepim in slabovidnim ter naglušnim osebam tako, da jim pomaga pri različnih vsakodnevnih aktivnostih in nalogah ter spodbuja njihovo neodvisnost in vključenost v družbo. Naštejmo zgolj nekaj primerov:

• Pomoč pri vsakodnevnih opravilih (preoblačenje, kuhanje, prehranjevanje)
• Spremstvo pri vsakodnevnih opravilih (obisk pošte, banke, nakupovanje) in spremljanje pri terapijah, obiskih zdravnikov in specialistov
• Podpora v službenem oziroma izobraževalnem okolju
• Pomoč pri komunikaciji
• Skrb za vključevanje posameznika v družbo in pomoč pri socialni vključenosti posameznika