V današnjem svetu se soočamo s številnimi izzivi, ki zajemajo raznolike vidike našega življenja. Eden izmed ključnih izzivov, s katerim se srečuje sodobna družba, je razumevanje in sprejemanje invalidnosti. Kljub napredku in ozaveščanju na tem področju še vedno obstaja več mitov in predsodkov, ki omejujejo vključevanje invalidnih posameznikov v družbene sfere. Da bi se soočili s temi izzivi je nujno, da prepoznamo in razbijemo te napačne predstave ter spodbujamo inkluzivno družbo, kjer vsakdo lahko sodeluje enakopravno in brez ovir.
V nadaljevanju si poglejmo kateri miti krožijo o invalidnosti in opredelimo, zakaj so te predpostavke res zgolj miti – torej ne držijo.
Invalidnost je enotna in enostavno opredeljiva
Invalidnost je izjemno kompleksen in raznolik koncept, saj zajema širok spekter fizičnih, duševnih, senzoričnih in intelektualnih stanj. Vsaka oseba z invalidnostjo je edinstvena, zato generaliziranje invalidnosti ni le nerealno, ampak tudi nepravično.
Invalidi ne uživajo življenja
Kvaliteta življenja ni odvisna zgolj od fizičnega zdravja, ampak tudi od čustvenega in duševnega počutja. Invalidi imajo prav tako pravico do izpolnjujočega življenja, ljubezni, hobijev in drugih radosti, kot vsi ostali.
Invalidi so nezmožni za delo in so na trgu dela nepotrebni
Še en mit, ki ga je potrebno razbiti, je prepričanje, da invalidi ne morejo biti uspešni na trgu dela. Mnogi invalidi so izjemno uspešni v svojih poklicih in prinašajo edinstvene sposobnosti ter perspektive na delovno mesto. S prilagoditvijo delovnega okolja in nekaj dodatne podpore jim je omogočeno enakovredno sodelovanje v delovnih procesih.
Invalidi so breme družbe
Ta mit temelji na napačni predpostavki, da je skrb za invalidne osebe finančno in čustveno breme za družbo ter njihove bližnje. Resnica je, da je vsak posameznik v družbi edinstven in ima potencial za prispevek. Pravilna podpora, izobraževanje in dostop do priložnosti lahko invalidom omogočijo, da postanejo produktivni člani družbe. Torej velja prav nasprotno – invalidi bogatijo družbo.
Invalidi ne morejo imeti družine ali vzpostaviti intimnih odnosov
Ta mit temelji na napačni predpostavki, da so invalidi nezmožni za vzpostavljanje intimnih odnosov ali za skrb za družino. Invalidi lahko imajo enako bogate družinske odnose, kot jih ima vsakdo drug. Prav tako lahko vzpostavijo intimne odnose in ustvarijo pomembne vezi s partnerji ali prijatelji.
Invalidi ne potrebujejo (enakega) izobraževanja
Nekateri verjamejo, da je izobraževanje za invalide nepotrebno, saj se ne morejo enakovredno vključiti v delovno silo ali družbo. V resnici je enako izobraževanje ključno za razvoj znanja, spretnosti in samozavesti invalidov. Prav tako omogoča enakopraven dostop do priložnosti v življenju, vključno z zaposlitvijo in aktivnim sodelovanjem v skupnosti.
Gradimo strpno, vključujočo družbo
Za premagovanje mitov o invalidnosti in gradnjo inkluzivne družbe je ključno sodelovanje vseh nas. Tukaj je nekaj korakov, s pomočjo katerih se lahko zavzemamo za enakovredno vključevanje vseh posameznikov v družbo:
